Večina ljudi se z njim sreča nekje med pozno srednjo šolo in prvimi leti odraslosti — pogosto takrat, ko imamo že dovolj drugih skrbi. Najprej rahla napetost v zadnjem delu čeljusti, nato pritisk, vnetje ali oteženo odpiranje ust. Govorimo seveda o bolečini, ki jo skoraj vsi poznamo: modrostni zob. Če se spopadate s to neprijetno bolečino je smiselno čim prej poiskati strokovni nasvet. Več informacij lahko najdete tudi na spletni strani 1A.si.
Zakaj mu sploh rečemo modrostni zob
Ime je pravzaprav kar posrečeno. Ti zobje izrastejo zadnji, običajno med 17. in 25. letom, torej v obdobju, ko naj bi bili že nekoliko “modrejši”. Gre za tretje kočnike, ki so bili nekoč zelo koristni, saj je bila prehrana trša in bolj groba. Danes pa imamo mehkejšo hrano in manjše čeljusti, zato zanje pogosto preprosto zmanjka prostora. In tu se težave šele začnejo.
Ko ni dovolj prostora
Najpogostejši zaplet ni sam zob, temveč prostorska stiska. Modrostni zob lahko začne rasti postrani, delno pokrit z dlesnijo ali celo ujet v kosti. Takrat se lahko pojavijo:
- bolečina v zadnjem delu čeljusti
- otečena in občutljiva dlesen
- neprijeten okus ali zadah
- težje odpiranje ust
- pritisk na sosednji zob
Veliko ljudi najprej misli, da gre za “običajno vnetje dlesni”, dokler se bolečina ne začne ponavljati.
Zelo tipična zgodba gre nekako takole: nekaj dni rahlega skelenja, potem mir. Čez mesec dni spet bolečina — tokrat močnejša. Izpiranje pomaga, protibolečinska tableta tudi, a samo začasno. Pacienti pogosto rečejo: “Škoda, da nisem prišel prej, bi si prihranil dva meseca živčnosti.”
Takšne situacije niso redke. Modrostni zob zna biti tih in potrpežljiv, potem pa nenadoma zelo glasen.
Majhen zob, veliko zgodb
Zanimivo je, koliko zgodb se vrti okoli teh zob. Od odlašanja do pogumnih odločitev in olajšanja po posegu. Modrostni zob je skoraj obred prehoda v odraslost, le da bi si večina želela, da bi bil nekoliko manj dramatičen.
Dobra novica pa je: ko je težava rešena, se nanjo presenetljivo hitro pozabi — skupaj z bolečino.